Baku je že tradicionalno eno največjih nasprotij v koledarju F1. Po eni strani ima izjemno počasen in ozek del skozi staro mestno jedro, po drugi pa skoraj dva kilometra dolg odsek, na katerem imajo dirkači plin praktično ves čas do konca pritisnjen do konca. Z novo generacijo dirkalnikov je ta kombinacija dobila še eno razsežnost: energijo. Novi pogonski sklopi dajejo električnemu delu bistveno večjo vlogo, zato je postalo vprašanje, kje energijo shraniti in kje jo porabiti, eden ključnih elementov kroga. V Bakuju bo to še posebej očitno na odseku od 16. ovinka do prvega ovinka naslednjega kroga. Gre za približno 25 sekund vožnje s polnim plinom, pri kateri lahko baterija svojo razpoložljivo energijo porabi precej pred koncem ravnine.

Ko se to zgodi, sistem začne postopoma zmanjševati električno pomoč. Dirkač tako proti koncu ravnine ne razpolaga več z enako skupno močjo kot ob njenem začetku. Prav zato bodo ekipe skušale v 16. ovinek pripeljati s čim bolj napolnjeno baterijo, pri čemer bodo morale energijo varčevati oziroma pridobivati v počasnejšem delu kroga. Težava je, da Baku hkrati zahteva dobro odzivnost pogonskega sklopa iz počasnih ovinkov. Pretirano varčevanje z energijo lahko zato neposredno vpliva na čas kroga. Inženirji bodo iskali kompromis med regeneracijo, električnim pospeševanjem in čim daljšim vzdrževanjem največje hitrosti.

V kvalifikacijah bo mogoče strategijo precej agresivneje podrediti enemu krogu, na dirki pa bo slika zapletenejša. Poleg baterije bodo morali dirkači paziti še na porabo goriva, temperature zavor in gume, ki se na dolgih ravninah ohlajajo. Prvi ovinek po najdaljšem odseku zato ne bo le ena najtežjih zavornih točk sezone, ampak tudi trenutek, ko se bo pokazalo, kdo je najbolje pripravil celoten energetski profil kroga.

Baku tako utegne postati najbolj nazoren prikaz nove F1 doslej. Na nekaterih prejšnjih stezah so bile posebnosti novih pogonskih sklopov opazne, v Azerbajdžanu pa jih zaradi izjemno dolgega odseka s polnim plinom praktično ni mogoče skriti.