Dober dan iz prestolnice vetra in presenečenj! Če nam je včerajšnji, prvi dan prinesel kakšno spoznanje, je to dejstvo, da je Baku nadvse fascinanten talilni lonec kultur in običajev. Ne glede na to, iz katere perspektive gledaš – arhitekturne, kulinarične ali pa zgolj čiste ulične – te na vsakem koraku pričaka nekaj nepričakovanega.
Največja sprememba (v najboljšem možnem smislu) je v paddocku, kjer se dejansko da dihati. Količina influencerske gužve in selfie hunterjev je v primerjavi z evropskimi dirkami drastično nižja. Zdi se, da je to pravi balzam tudi za dirkače, saj so fantje videte bolj sproščeni in končno ne bežijo po paddocku kot prestrašene srne na začetku lovske sezone.

Kulinarično smo nekje med Turčijo in Rusijo. Svinjine seveda ni, zato pa lokalne ovce verjetno spijo z enim očesom odprtim – ovčetina je namreč osnovna sestavina bolj ali manj vseh mesnih jedi. Glavne jedi so prijetno začinjene, zelo okusne, za tiste, ki jim ovčetina ni blizu, pa so na meniju tudi jedi iz govedine in perutnine.

Zato pa sladice... uff. Tu očitno velja zlato pravilo - če te po prvem grizu ne zabolijo vsi zobje, potem ni bilo dovolj sladko. Baklavo imajo na sto in en način, raven sladkorja pa je navita na absolutni maksimum. Vse skupaj poplaknemo z lokalnim pivom Xirdalan. Je pitno? Je. Bo kdaj dobilo kakšno mednarodno nagrado za presežek presežkov? Verjetno ne. Ampak žejo pa pogasi.

Vozni park na ulicah je, podobno kot vse drugo tukaj, spet mešanica vsega živega. Asfaltu dominira azijska falanga – BYD, Chery, Haval in Toyote. A sovjetska romantika živi naprej z zimzelenimi Ladami in turškimi Tofaši (za tiste, ki se še spomnite legendarnih derivatov Fiata Regate).

Sam blišč in center mesta sta seveda rezervirana za lokalno smetano, kjer je obvezna oprema Mercedes razreda G, manjkajo pa ne niti BMW-ji in glomazni ameriški SUV-ji. Očitno je, da Azerbajdžanci svoj uspeh radi pokažejo s pločevino, saj je tudi Ferrarijev, Aston Martinov in drugih superšportnikov kar precej. Iluzija luksuza se hitro konča – čim stopiš korak izven središča, delež starih Lad drastično poskoči.

In za konec še vreme. Včeraj ni bilo niti sapice, ozračje pa je bilo tako brutalno soparno, da nismo vedeli, ali se lepimo zaradi znoja ali zaradi surove nafte, po kateri tu in tam zadiši. Danes? Popoln preobrat. Piha tako močan vzhodnik, da se zdi tudi 27 napovedanih stopinj precej hladnih. Ta veter pa ni samo nadležen za nas pešce, ampak bo brez dvoma konkretno krojil tudi dogajanje na stezi. Dirkači se bodo borili z oprijemom, mi pa očitno z letečo baklavo in vetrom v prsi.