Zdaj že dobro vemo, da je Baku mesto ekstremov. V enem trenutku se sprehajate po srednjeveških tlakovcih, v naslednjem pa vas zaslepi odsev futurističnih nebotičnikov in modernih stavb. Azerbajdžanska prestolnica, znana tudi kot "mesto vetrov", je divja mešanica wannabe dubajskega blišča, pariške elegance in bogate orientalske, še posebej perzijske zgodovine.

Še posebej te dni, ko se starodavne ulice spremenijo v prizorišče ene najhitrejših uličnih dirk na svetu, mesto dobi povsem nov utrip. Rjovenje dirkalnikov, ki odmeva med starodavnimi zidovi, poskrbi za surovo zvočno kuliso, ki ji hočeš-nočeš morajo prisluhniti tako rekoč vsi v mestu.

Srce Bakuja je sicer njegovo staro mestno jedro, obdano z mogočnim obzidjem iz 12. stoletja. Okoli samega starega mestnega jedra vozijo dirkalniki, kar je najbolj prepoznavno pri edinstvenem zavoju številka 8, kjer se dirkalniki strpajo skozi šivankino uho mimo stolpov srednjeveške Širvanšahove palače.

Največja uganka starega mestnega jedra je sicer Dekliški stolp. Zgrajen je bil v 12. stoletju (ali morda še prej) in še danes bega zgodovinarje, ki se ne morejo zediniti, ali je bil prvotno zoroastrski tempelj ognja, obrambna trdnjava ali celo astronomski observatorij. Ne glede na njegov prvotni namen, danes ponuja enega najboljših razgledov na največje Jezero na svetu, ki ga mnogi imenujejo kar Kaspijsko morje.

Nemogoče je obiskati Baku in spregledati Flame Towers. Trije nebotičniki v obliki plamenov se dvigajo nad mestom in simbolizirajo zgodovinsko povezavo Azerbajdžana z ognjem. Prava čarovnija se zgodi ob sončnem zahodu. Fasade stolpov so prepletene z več kot 10 tisoč LED zasloni. Vsak večer se spremenijo v orjaške utripajoče plamene, ki osvetljujejo nočno nebo – popolna kulisa za večerni sprehod po dolgi promenadi ob Kaspijskem jezeru.

Nacionalni muzej preprog (Azerbaijan National Carpet Museum) je brez dvoma ena najbolj edinstvenih in prepoznavnih zgradb, ki jih boste opazili ob obali Kaspijskega jezera. Že sam zunanji videz vam takoj izda, kaj se skriva v notranjosti, avstrijski arhitekt Franz Janz je namreč stavbo zasnoval v obliki orjaške, napol zvite preproge, katere zlati vzorci se svetijo v soncu.

Še ena stavba dominira na veduti Bakuja, in sicer Hotel Crescent, ki je sodoben arhitekturni kompleks v Bakuju, ki se nahaja na obali Kaspijskega jezera. Zaradi svoje lege ob aveniji Neftchilar predstavlja opazno vizualno točko neposredno ob ravninskem delu mestnega dirkališča Formule 1. Zgradba je zasnovana v obliki obrnjenega loka oziroma polmeseca, kar je motiv, povzet po azerbajdžanski državni zastavi. Arhitekturno zasnovo je pripravil južnokorejski biro Heerim Architects. Osrednji del hotela je sicer postavljen na namenski umetni otok v Kaspijskem jezeru, ki je od obale oddaljen približno 170 metrov.

Sicer pa je kontrastnost mesta najbolj vidna, ko se odpravite nekoliko iz središča mesta, ko moderne avenije in bulevarje zamenjajo ožje ulice in bloki v povsem sovjetskem duhu.